Kako je dedek dobil nazaj svojo ustvarjalnost: umetna inteligenca mu je omogočila, da spet ustvarja

Predstavljajte si, da izgubite sposobnost početi tisto, kar imate najraje. Za mojega dedka, vseživljenjskega mojstra, je izguba gibljivosti pomenila izgubo delavnice, orodij ... koščka njega samega. A tehnologija mu je na nepričakovan način ponudila novo pot nazaj k ustvarjanju. To je njegova zgodba.

Spoznajte dedka: mojster od nekdaj

Moj dedek je otrok Slovenije iz časa druge svetovne vojne (takrat Jugoslavije). Ustvarjalnost mu je od nekdaj brnela v rokah. Ko sem odraščal, sem dobival nešteto imenitnih ročno izdelanih igrač – stvari, ki so se rodile iz njegove domišljije in spretnih rok v njegovi delavnici. Po poklicu je izučen strugar in rezkalec, ki resnično rad ustvarja.

Potem pa mu je življenje vrglo polena pod noge. Zaradi zdravniške napake je v pokoju izgubil nogo. Delavnica, ki jo je imel tako rad, je naenkrat postala nedostopna. Orodja, ki so bila nekoč podaljški njegovih rok, so se prašila. Večino jih je moral na koncu prodati. Bilo je bridko.

Iskrica upanja in zid zapletenosti

Med iskanjem novih izhodov mu je prijatelj pokazal 3D tiskanje. Zamisel je nekaj sprožila! Vprašal me je, ali mu lahko pomagam. Začela sva s tiskalnikom Ender 3. Velika napaka. Ta naprava je bila ... recimo, da ni bila prijazna do njega. S težavo je spravil skozi nekaj tiskov, večinoma modele, ki mu jih je nekdo drug naložil na kartico SD. Takrat sem živel v tujini, zato mu nisem mogel veliko pomagati na licu mesta.

Ko sem se končno vrnil, sva mu omislila Bambu Lab A1 in tablico, povezano z MakerWorldom. To je bilo dosti bolje. Lahko je brskal, nekajkrat pritisnil »zeleni gumb« in bum – nekaj se je natisnilo! A še vedno je tiskal samo tuje modele. Želja, da bi ustvarjal svoje stvari, je ostala.

Poskusila sva s klasičnimi programi za CAD. Ojoj. V njegovih letih je obvladovanje miške za natančna opravila že samo po sebi trd oreh, kaj šele krmarjenje med milijoni (no, morda rahlo pretiravam) funkcij v programih, kot sta Fusion 360 ali Tinkercad. Najela sva celo inštruktorja! In dedek se je res trudil. Navodila si je natančno zapisoval v beležnico, korak za korakom, za prav vsako dejanje. Tako pač mora danes uporabljati računalnik.

Pa še jezikovna ovira. Govori predvsem slovensko. Najti učna gradiva ali podporo za programsko opremo v slovenščini? Skoraj nemogoče. Zdelo se je, da sva trčila ob zid.

Iskra po imenu ChatGPT

Nekje v tistem času sem mu pokazal ChatGPT. Kar tako, za zabavo. In navdušil ga je. Začel je pisati pesmi, postavljati vprašanja. Preprosto ... razumel je. Pogovorni vmesnik mu je sedel.

Takrat se mi je prižgala lučka. Kaj če ... kaj če bi bilo izdelati 3D model tako preprosto, kot ga opisati? Kot pogovor s ChatGPT-jem?

GrandpaCAD: modeli, ki nastanejo iz besed

Tako sem začel graditi GrandpaCAD. Osnovna zamisel: pogovorna umetna inteligenca, ki ji opišeš, kaj želiš narediti, ona pa to prevede v 3D model. Brez zapletenih menijev, brez pipkanja z miško, samo besede.

Lahko bi tipkal (morda pa nekoč tudi govoril!) v svojem jeziku: »Naredi mi majhno škatlo s pokrovom« ali »Potrebujem preprost nosilec, ki bo držal to polico«, sistem pa bi ustvaril datoteko CAD, pripravljeno za njegov tiskalnik.

Kratek tehnični ovinek

Za tehnično radovedne: da, pod pokrovom uporabljamo velike jezikovne modele (LLM). V bistvu učimo umetno inteligenco, da razume opisni jezik in ga prevede v geometrijsko kodo (za zdaj ustvarja kodo JSCAD). Gre za zapleteno reč, pri kateri se prepletajo obdelava naravnega jezika, omejitve geometrijskega modeliranja in ogromno poskusov ter napak. Zagotovo še ni popolno, sploh pri zahtevnih konstrukcijah. CAD je zver! Toda za preprostejše, funkcionalne dele, ki jih dedek pogosto želi narediti? To je začetek. In zelo razburljiv začetek.

Trenutek »vau«

Ko sem ga gledal, kako z GrandpaCADom uspešno zasnuje in natisne svoj prvi preprost del ... to je težko opisati. Nejevolja je skopnela, nadomestila jo je tista znana iskrica ustvarjalnega veselja. Ni šlo le za izdelavo plastičnega predmeta, temveč za to, da je dobil nazaj del sebe, za katerega je mislil, da je izgubljen. Dalo mu je moč. Res čudovito.

Več kot le dedek

Čeprav se je ta pot začela pri mojem dedku, je poslanstvo zraslo. GrandpaCAD je najprej zanj. A je tudi za vse druge, ki jih strma učna krivulja klasičnih programov za CAD odbija. Za dijake, ljubiteljske ustvarjalce, druge starejše ... za vsakogar, ki želi le izdelati preproste stvari po meri, ne da bi mesece preživel ob učenju zapletenih orodij. Za zdaj se osredotočamo na preprosto, ker iskreno mislimo, da prav pri tem ta pristop danes najbolj zablesti.

Pridružite se nam in pomagajte dedku tiskati!

Bi radi svoje zamisli spremenili v 3D modele zgolj tako, da jih opišete?

GrandpaCAD še vedno raste. Z naročnino si ne zvišate le svojih omejitev, temveč neposredno podprete razvoj in s tem tudi mojega dedka.

Hvala, ker ste prebrali njegovo zgodbo. Skupaj naredimo ustvarjanje lažje.