Drugi blogi
V klepetu opišete del. AI agent ga zgradi kot pravi 3D model, si ogleda, kaj je naredil, in popravi, kar ni v redu. Vi ga preverite v pregledovalniku, z drsnikom ali novim sporočilom spremenite, kar želite, in prenesete STL ali 3MF za svoj slicer. Prva različica je navadno nared v približno dveh minutah. Pri zapletenem delu lahko traja tudi deset.
To je vse. Spodaj je celoten postopek na enem pravem delu, od prvega sporočila do datoteke.

Vse, kar vidite na zaslonu, je nastalo iz enega samega sporočila. Številke ustrezajo korakom, ki jih opisujem v nadaljevanju:
Stojalo za telefon se je začelo s tole vrstico:
Stojalo za telefon z nastavljivim naklonom, za telefone debeline do 12 mm, kot gledanja 65 stopinj, v ležišču reža za polnilni kabel.
V njej ni niti ene CAD besede. Tako bi to razložili prijatelju, ki zna delati v CAD-u. Vsebuje pa tri stvari, ki jih veste samo vi: kaj mora držati (telefon, debel do 12 mm), katera številka vam je pomembna (65°) in kaj obvezno potrebujete (režo za kabel). Vse ostalo izbere agent in vam pove, kaj je izbral.
Lahko napišete tudi samo „stojalo za telefon“. Potem dobite agentovo predstavo o stojalu: njegov kot, njegovo širino in njegovo oceno, kako debel je vaš telefon. Vsaka številka, ki jo dodate, pomeni eno ugibanje manj. Največ štejejo tele:
Če kaj pomembnega manjka, vas agent vpraša, še preden začne graditi, in ponudi nekaj odgovorov, ki jih samo tapnete:

Ni nujno, da začnete z besedami. V klepet lahko spustite fotografijo, skico na prtičku, tehnično risbo ali pa STL, 3MF, OBJ oziroma GLB, ki ga želite spremeniti. Kako je to videti na pravih primerih, pokaže zapis o pretvorbi slike v 3D model.
Medtem ko čakate, se v klepetu sproti izpisujejo agentovi koraki. Pri stojalu so bili takšni:

Najprej je prebral tri reference. To so njegovi zapiski za takšne dele in ima jih okrog dvajset: kaj šoba 0,4 mm natisne in česa ne, kako ležišče nagniti na podstavku, da se kosa ne zajedata drug v drugega, zaskočni spoji, tečaji, navoji, Gridfinity, vgravirano besedilo, okostja za animacijo. Potem je shranil parametre. Izbral je številke, ki jih boste pozneje najverjetneje želeli spremeniti, in vsaki določil razpon, v katerem stojalo še vedno deluje.
Pri koraku „Sestavljen parametrični model“ je agent napisal CAD kodo in jo pognal. To je bistvo: stojalo je program in ne mreža, ki si jo je zamislil AI. 65° je točno 65°, ležišče za 12 mm je točno 12 mm in vsako od teh številk lahko še vedno spremenite.
Ko si agent ogleda obliko, preverja lastno delo. Stojalo je izrisal z več strani, pogledal slike ter preveril velikost in ali je mreža vodotesna in manifoldna. To sta tisti dve stvari, zaradi katerih slicerji najpogosteje javljajo napake. Po prvem ogledu je nekaj spremenil, stojalo zgradil znova in ga še enkrat pogledal, šele nato ga je predal. To boste videli pogosto. Vsaka gradnja ima gumb Predogled, tako da se lahko vrnete na katero koli prejšnjo različico.
Model se odpre v pregledovalniku ob klepetu. Zavrtite ga, približajte, poglejte od spodaj. Kotirne črte kažejo pravo velikost: stojalo je visoko 119,1 mm in široko 76 mm, točno takšno ga boste sneli s plošče tiskalnika. Če kliknete dve točki, vam merjenje razdalje pove, koliko sta narazen. Med možnostmi prikaza sta še prerez in razstavljeni pogled za dele, ki imajo kaj v notranjosti. Podatki o modelu pa povedo, ali je mreža vodotesna in manifoldna.
Če se vam kaj ne zdi prav, povejte, kaj in kje. „Reža za kabel je preblizu levega roba“ agentu pove, kaj naj popravi. „Ni v redu“ mu ne pove ničesar.
Načina sta dva in večina ljudi na koncu uporablja oba.

Številke, ki štejejo, je agent spremenil v drsnike: kot gledanja od 45° do 80°, debelino telefona od 8 do 18 mm, širino stojala od 60 do 100 mm in režo za kabel od 14 do 30 mm. Premaknite dva ali tri, kliknite Shrani in model je v nekaj sekundah zgrajen na novo. Zavrzi vrne prejšnje vrednosti. Drsniki ne porabijo nobene generacije, zato preizkusite toliko kombinacij, kolikor želite.
Za vse, česar drsnik ne pokrije, napišite sporočilo: „spredaj dodaj robček, da telefon ne zdrsne“, „podstavek naj bo 20 mm globlji“, „zaokroži vse zunanje robove“. Agent ve, kaj je pravkar zgradil, zato poveste samo, kaj naj se spremeni, vse drugo pa pusti pri miru. Vsaka nova gradnja porabi eno generacijo in klepet to izpiše pod njo.
Gumb Prenesi vam da STL, 3MF, OBJ ali GLB, pretvorba poteka kar v brskalniku. STL odpre vsak slicer. 3MF ohrani tudi barve kot ločene dele: dvobarvna tablica se v Bambu Studiu, PrusaSlicerju ali Orci odpre s črkami, ki so že ločene od podlage in čakajo na drugi filament. GLB je za igralne pogone in Blender.
Nekaterih stvari ne morete opisati z merami: psa, zmaja, pustne maske. Takrat agent ne sestavlja, ampak kipari. Isti klepet, isti koraki, le orodje je drugo.

Kurenta vam ni treba predstavljati. Pripel sem fotografijo in napisal: „Tega kurenta daj v T-pozo, kot stiliziran lik za igro. Ne spreminjaj ga preveč.“ Agent je prebral svoje zapiske in povedal, kaj bo ohranil (kosmati kožuh, kapo z rogovi, trakove, rdeči jezik) in kaj bo spremenil: roke bo razprl v T-pozo, ježevko pa izpustil, da se bo poza jasno videla. Nato je lik izkiparil in si ogledal rezultat. Model je prišel nazaj v barvah, kot en sam poln kos.
T-poza ni samo za okras. V njej mora biti lik, preden dobi okostje, zato je naslednje sporočilo lahko „dodaj mu okostje in naj zapleše“. Agent doda kosti in gibanje. Kako je to videti, pokaže zapis o okostjih in animaciji.
Načina vam ni treba izbirati. Del z merami agent sestavi, bitje izkipari, figurico na podstavku z navojem pa naredi na oba načina v istem klepetu.
GrandpaCAD ni en sam AI model, ki izpljune datoteko. Je eden najzmogljivejših AI modelov, postavljen v delavnico, polno pravega orodja. Sam se odloči, po katerem orodju bo segel, v kakšnem vrstnem redu in kdaj je rezultat dovolj dober, da vam ga pokaže.
Za CAD skrbi OpenSCAD s knjižnicami, ki jih makerji že poznajo in jim zaupajo (BOSL2, NopSCADlib, Gridfinity Rebuilt). Zato je luknja za vijak M3 res za M3 in ne le nekaj podobnega. Za mreže je tu Blender: z njim agent ureja datoteke in izrisuje svoje delo, da si ga lahko ogleda. Izkiparjene oblike gredo skozi lasten sistem za izdelavo mrež na GPU-jih, ki sem ga zgradil prav za to. Iz slike naredi en sam poln, pobarvan model, ki ga slicer sprejme. Za okostja in animacijo uporablja najboljše odprte modele, kar jih obstaja. Referenčni zapiski pa so nastali iz neuspelih gradenj: ko agent neko napako ponavlja, gre popravek v zapisek.
Nič od tega ne pride v aplikacijo na občutek. Vsako spremembo preizkusim na več kot 3.000 generacijah, ki sem jih ocenil ročno: kako dobro je agent sledil navodilom, koliko časa je potreboval, kako lep je rezultat in koliko je stal. Enak preizkus morajo prestati tudi novi AI modeli, preden sploh pridejo blizu vašega klepeta. Podrobnosti so v zapisu o tem, kako testiramo agenta, kako pogosto se kaj spremeni, pa pokaže dnevnik sprememb.
Dobro mu gre:
Več poskusov navadno zahtevajo:
Česa ne dela:
Nov račun dobi tri generacije, kartice ne potrebujete. Ena generacija je ena gradnja. Vsak korak „Sestavljen parametrični model“ ali „Oblikovana organska oblika“ v klepetu porabi eno, eno sporočilo pa lahko porabi tudi dve, če agent model zgradi znova, kot se je zgodilo pri stojalu zgoraj. Drsniki so brezplačni. Za prenos datoteke potrebujete paket, ki stane od 12 USD naprej, ali naročnino. Podrobnosti so na strani s cenami.
Izberite primer ali opišite svoj del.
Če vas zanima, od kod ime, je tu zgodba o dedku.