Predogled: ta priročnik je še v razvoju in vsebina ni bila neodvisno preverjena.
36 natisnjenih strani besedišča za AI CAD, ki ga dejansko potrebuješ. Zvezano, pripravljeno za listanje ob tvoji tipkovnici.
Eno sporočilo, ko bo knjižica odposlana. Nič neželene pošte, nikoli.
Žepni priročnikPreproste besede, s katerimi umetno inteligenco prosiš, naj že v prvem poskusu naredi del, kakršnega želiš.
Vsaka obrt ima svoje besede. Reci mizarju utor in še preden dokončaš stavek, ve, kakšen rez, katero orodje in kakšen spoj imaš v mislih. Prava beseda razloži namesto tebe.
Z umetno inteligenco (UI) ni nič drugače. Prosi za "nekaj z luknjo" in dobiš 3D skomig. Prosi za "M3 ugreznjeno izvrtino v 5 mm steni" in dobiš del. V tej knjižici so prav te besede.
Kako poteka pogovor: opiši, poglej, popravi.
Oblike in operacije: poteze, iz katerih je narejen vsak model.
Značilnosti, luknje, prileganja in deli, okoli katerih oblikuješ.
Slike, barve in modeli, ki se prilagajajo sami.
Filament, izvoz, rezanje, tiskanje.
Za dedka Franca, ki mi je izdeloval stvari.
Ti opišeš, GrandpaCAD zgradi, ti pogledaš in popraviš. To poglavje je ritem delovne seje.
En izdelek od začetka do konca. To je celoten postopek.
"Stenski kavelj za delavnico. Osnovna plošča 60 × 25 × 4 mm, en kavelj na sredini." Velikost in namen sta dovolj za začetek. Ni ti treba naštevati vsake podrobnosti.
Model se prikaže. Preveri povezave med deli, razmerja in podrobnosti.
"Dodaj dve ugreznjeni luknji za vijaka M4, 40 mm narazen." En popravek na sporočilo; ostalo ostane, kot je bilo.
Prenesi ga. Kako do tiska, izveš v petem poglavju.
Zapleteni deli izpadejo čistejši, ko umetni inteligenci daš načrt, ne odstavka.
"Najprej osnova, nato stene, nato štirje montažni stebrički." Zaporedje je informacija.
Poimenovani deli ti dajo nekaj, kar lahko omeniš, ko popravljaš.
Najprej pravilno uredi silhueto, šele nato dodajaj podrobnosti. Značilnosti se pritrdijo na stabilno osnovo.
Zaobljenja, posnetja. Hitro jih dodaš in prav tako hitro odstraniš.
Številke brez konteksta so ugibanja. Natančno jih določi že na začetku.
Stene naj bodo debele vsaj 1,2 mm, sicer se rade prelomijo. Kratke premostitve (mostovi) se natisnejo čisto, daljše od približno 10 mm pa začnejo povešati. Površine, nagnjene do 45° od navpičnice, se tiskajo brez podpor.
"Vijak z valjasto glavo M5", "M5 z ugreznjeno glavo", "ležaj 608". Standardno ime nosi vse mere, ni jih treba izpisovati.
"Ustreza plošči 256 × 256 mm." Navedena tiskalna plošča prepreči, da bi model ušel v absurdne velikosti.
Kje nekaj stoji, je polovica opisa. Vsak del zasidraj na nekaj konkretnega.
"Centrirano na zgornji ploskvi" je nedvoumno. "Blizu vrha" ni.
"Zrcali čez sredino" da modelu stalno točko, na katero pripne vse mere.
Navedi, katera ploskev se česa dotika. "Pokrov sedi na robu škatle, ne znotraj nje."
Prva generacija je redko zadnja. Dobri popravki so kirurško natančni.
"Vijaki štrlijo 1 mm" modelu pove, kaj naj reši. Umetna inteligenca naj sama najde pravi način za popravek.
"Naredi pokrov 2 mm debelejši" zadene bistvo. "Naredi ga bolj trpežnega" tava.
"Spremeni debelino stene z 1 na 5 mm" ne pušča prostora za razlago.
"Ohrani vzorec lukenj takšen, kot je" prepreči popolno preoblikovanje ob vsaki iteraciji.
Ko se umetna inteligenca ponavlja z isto napako, jo prosi, naj poskusi povsem drugačen pristop. Tako začne znova.
Osnovne oblike in operacije parametričnega dela. Tudi najbolj zapleten model sestaviš tako, da te besede uporabiš v pravem vrstnem redu.
Začetne oblike za skoraj vsak model. Vsak zapleten del se začne kot ena ali dve od teh.
Šeststranski blok. Širina, globina, višina v milimetrih.
Krogla. Navedi polmer ali premer, ne obojega.
Cev ali palica. Reci cev, če misliš votel valj.
Zoži se iz kroga v točko. Reci prisekan, če naj se zgoraj konča z manjšim krogom namesto s konico.
Obroč. Navedi polmer obroča in polmer cevi.
Klančine, nosilci in ojačitvena rebra se začnejo z trikotno prizmo.
Zoži se iz mnogokotnika v točko. Privzeto s kvadratno osnovo, lahko pa ima poljubno število stranic.
Prilagojena mreža iz točk in ploskev. Zadnja možnost, ko nič drugega ne ustreza.
Kako premakniti, zavrteti in preoblikovati nekaj, kar že obstaja. Vrstni red je pomemben: zavrti in nato premakni ni isto kot premakni in nato zavrti.
Premikaj po X (levo/desno), Y (spredaj/zadaj) ali Z (gor/dol).
Zavrti okoli osi, ki jo navedeš, npr. "zavrti okoli X". Kot navedi v stopinjah.
Spremeni velikost. Lahko enakomerno v vseh smereh ali le v eno smer; če raztegneš le v eno smer, krogla postane podolgovata (elipsoid).
Zrcali čez ravnino. Dobro za simetrične dele.
Podvoji v ravni vrsti. Navedi število kosov in razmik med njimi.
Podvoji okoli osi. Navedi število in celoten kot zasuka ali pa polmer in razmik med kopijami.
Obliko povečaj ali zmanjšaj navzven za določeno razdaljo. Profil razširi ali skrči na mestu.
Pripni eno ploskev, rob ali vogal na drugo. "Poravnaj pokrov z robom škatle."
Združi preproste oblike v zapletene. Večina parametričnih modelov je v jedru sestavljena prav iz Boolovih operacij.
Dve obliki združi v eno celoto. Postane en nov del.
Odštej en del od drugega. Tako narediš luknje in izreze.
Obdrži samo prekrivni del. Uporabno za obrezovanje na zunanjo obliko.
Ovij tesno "kožo" okoli nabora oblik.
Operacije za podrobnosti. Tisto, zaradi česar je kos videti dovršen, ne pa surov.
Ploski rez na robu, običajno 45°. Olajša vstavljanje in odstrani ostre vogale.
Zaobljen rob. Močnejši od ostrega vogala, prijaznejši na otip.
Izdolbi poln kos in pusti stene določene debeline.
Povleci 2D-profil v 3D. Najhitrejša pot od skice do volumna.
2D-profil zavrti okoli osi. Steklenice, gumbi in vaze nastanejo tako.
Prehod med dvema ali več profili. Gladko spreminja prerez.
Povleci profil vzdolž poti. Cevi, ročaji in utori.
Nagni ploskev za nekaj stopinj. Pomaga, da se natisnjeni deli lažje ločijo od podpor.
Kako se oblike spremenijo v nekaj, kar je mogoče natisniti: značilnosti, geometrija za spajanje in strojni deli, okrog katerih je zgrajen tvoj kos.
Poimenovane oblike, ki jih dodaš delu, da deluje: za pritrjevanje, togost, tesnjenje ali oprijem.
Cilindrični izrastek z luknjo, navadno za vijak ali termični vložek. Značilnost "tam, kjer se deli privijejo skupaj".
Tanko ojačitveno rebro vzdolž površine. Prepreči, da bi se ravna plošča upogibala, brez podvajanja debeline stene.
Pravokotna votlina v trdnem kosu. Kanali za kable, ujete matice, luknje za zmanjšanje teže.
Rob, ki sega čez spodnjo steno. Obod na posodi, montažna plošča na motorju.
Trikotna plošča med dvema pravokotnima površinama. Utrdi steno z malo materiala.
Steber z navojem, ki nekaj drži na razdalji. Najpogosteje je zunanji del šestkoten, notranji pa M3.
Cevka brez navoja, ki dva dela drži na stalni razdalji; vijak gre kar skoznjo. Uporabiš jo, kadar potrebuješ enakomeren razmik med deloma.
Teksturiran oprijemni vzorec na valjasti površini. Uporabljajo ga palčni vijaki in nastavitveni gumbi, da prsti ne zdrsnejo.
Pet načinov, kako na natisnjen del dodati ime, številko ali ikono. Katerega izbereš, je odvisno od dveh stvari: kako globoko naj sežejo črke in ali potrebuješ drugo barvo.
Črke izstopajo približno 1 mm nad površino. Najčistejše za tisk in najlažje za branje. Privzeta izbira, kadar zadošča ena barva.
Črke, izrezane približno 1 mm v površino. Odporne proti obrabi in praskam, odlične za serijske številke in žigosane oznake.
Žep, napolnjen z drugim filamentom na popolnoma enaki višini. Potrebuješ tiskalnik, ki zna samodejno menjati barve, ali pa filament zamenjaš ročno. Videti je kot natisnjena nalepka.
Črke, izrezane skozi celotno ploščo. Popolne za napise, ki prepuščajo svetlobo. Zaprte zanke, kot sta "O" ali "A", potrebujejo mostiček, sicer izpadejo.
Natisni ploščico z žepom v obliki besedila in črkami kot ločenim kosom. Prilepi jih v kontrastni barvi. Primerno za tiskalnike z eno glavo.
Vse luknje niso enake. Pravo ime ti kasneje prihrani celo preoblikovanje.
Poimenovanje delov naredi prošnjo nedvoumno: "M3 zračnost, 6 mm ugrezna izvrtina, 3 mm globoko".
Poteka skozi celoten del.
Konča se pri določeni globini. Reci "slepa, 8 mm globoka".
Stožčasta vdolbina, da ravna glava vijaka sede poravnano s površino. Kot posnetja se ujema z glavo vijaka (običajno 90°).
Cilindrična vdolbina, da glava s šestkotno vdolbino sede pod površino. Navedi premer in globino.
Plitva poravnava grobe površine, na katero se nasloni podložka ali glava vijaka.
Dimenzionirana tako, da vijak prosto preide, ne da bi zajel navoje. Običajno 0,2–0,5 mm širša od nominalnega premera.
Poddimenzionirana luknja, v katero samorezni vijak vreže svoj navoj. Nekoliko manjša od nominalnega premera vijaka.
Ima notranji navoj. Navedi velikost (npr. M6). Katere velikosti se splača tiskati, piše na strani Vijaki.
Podolgovata luknja z zaobljenima koncema. Dolžina in širina, ne le premer.
Kako tesno ali ohlapno se dva dela prilegata. Vrednosti so zračnost na premer za povprečen filamentni tiskalnik; če razmik nanašaš na vsako stran posebej, jih prepolovi.
Gred je nekoliko večja od luknje; potrebna je stiskalnica ali gumijasto kladivo. Za trajne spoje: ležaji, zatiči. Na filamentnem tiskalniku naredi gred za 0,05 do 0,15 mm večjo od luknje. Dodaj posnet vstopni rob, da gred začne naravnost.
Sestavi se z rahlim pritiskom roke (tesno, vendar odstranljivo). Pokrovi baterij, nosilci senzorjev, snemljivi pokrovčki. FDM: +0,1 do +0,2 mm na premer.
Drsi brez majanja. Vodila predalov, bati, drsni pokrovi. FDM: +0,3 do +0,5 mm na premer (≈ 0,15–0,25 mm na stran).
Vrti se ali premika z vidno zračnostjo. Zatiči tečajev, osi, luknje z ohlapom za vijake. FDM: +0,5 do +0,8 mm na premer.
Enostavna sestava z dovolj prostora. Prehodi za kable, dekorativni pokrovi, nataknjeni čepi. FDM: +0,7 do +1,0 mm na premer.
Skeniraj za spletni kalkulator toleranc in prileganj. Vrednosti za pogoste vrste tiskalnikov, prilagojene velikosti tvojega dela.
Vijaki in sorniki, ki jih boš res uporabil pri natisnjenem projektu. Če poimenuješ glavo, si prihraniš preoblikovanje.
Če pokažeš na pravi del vijaka, model ve, za katere strojne dele mora pustiti prostor.
ISO 4762 / DIN 912. Privzeti "M3×8" v večini tiskanih projektov.
ISO 7380. Nižji profil kot valjasta glava, enaka šestkotna vdolbina.
ISO 10642 / DIN 7991. Sede poravnano v posneti luknji.
Brez glave, z navojem po vsej dolžini. Drži jermenice na gredeh.
Narebričena glava, zategnjena ročno. Dobra za sestavljanje brez orodja.
M2–M3 se natisnejo kot grebeni ali packe, zato jih ne uporabljaj. M4–M5 zdržijo lahke obremenitve, M6 in večji so zanesljivi. Zelo veliki navoji delujejo za sponke in primeže. Vijak in matico tiskaj pokonci.
Kako v natisnjeno plastiko vneseš navoj. Če tehniko izvedeš pravilno, vijak zdrži leta.
DIN 934 / ISO 4032. Privzeto, razen če rečeš kvadratna ali T-matica.
Ujeta v kvadratnem žepu. Dobro, ko zadnja stran ni dosegljiva.
Zdrsne v reže aluminijastega profila 2020 / 3030.
Spajkalnik ga stopi v natisnjeni vijačni stebriček. Najmočnejša možnost za pogosto uporabo vijakov.
Vtisne se na hladno. Narebričena zunanjost prime plastiko.
Šestkotna vdolbina, natisnjena v del. Vstavi standardno matico in privij z druge strani.
Zategne se ročno. Dobro za dele, ki jih pogosto odpiraš.
Skeniraj za velikosti svedrov za navoj, lukenj z ohlapom in začetnih lukenj za termične vložke od M2 do M16, poleg tega še mere glav za imbus vijake.
Kako se natisnjeni deli pritrdijo drug na drugega. Ko je geometrija pravilna, zdržijo brez lepila.
Določi vsak kos in model pravilno izračuna upogib. Debelejša ročica je bolj toga, vstopni rob pa olajša sestavljanje.
Tanki trak (0,3–0,6 mm), ki prenese na tisoče ciklov upogibanja. Sloje usmeri prečno čez tečaj, nikoli vzdolž njega.
Luknja je malenkost manjša od gredi. Približno 0,1 mm interferenčnega prileganja za FDM. Na oba dela dodaj posnetje.
Jeziček na enem delu zdrsne v režo na drugem. Najčistejši spoj za ravne plošče. Zakleni z lepilom ali vijakom.
Trapezni profil, ki se sestavi z zdrsom. Sam se poravna in ujame eno os. Uporabi razširitev 7–10°.
Krogla v delnem ležišču. Ležišče natisni približno 0,3 mm večje, da se krogla prosto vrti.
Utor v obliki črke L. Potisni noter, zavrti za 90° in zakleni. Standardni spoj za pokrove, kadar so navoji pretirani.
Pripravljeni spoji, s katerimi natisnjene dele zaskočiš, zdrsneš ali zasukaš skupaj, brez dodatne strojne opreme.
Dve krili z izmenjujočimi se zobci (členki), ki objemata jeklen zatič. Obe krili natisni ravno, skozi pa kot zatič potisni odrezek filamenta 1,75 mm. Členki 4 mm se natisnejo čisto brez podpor.
Zatič, ki ga potisneš v ležišče in se zaskoči na mestu. Konica zatiča je razdeljena na štiri prožne lističe, ki se ob vstavitvi stisnejo skupaj, nato pa skočijo nazaj za rob v ležišču. Vijaki niso potrebni.
Dve plošči z ujemajočimi se radialnimi zobmi, ki se ob vpenjanju zakleneta skupaj. Zategni vijak skozi sredino; popusti, obrni na nov kot in znova zategni; zaskoči v fiksnih korakih (15°, 30°). Uporablja se za nastavljive roke in sklepe.
Dva natisnjena dela, ki se zakleneta z zdrsom in klikom. Nazobčan jeziček zdrsne v kanal, kjer se čezenj zaskoči živa vzmet in ga zadrži. Za sprostitev pritisni vzmet. Natisne se v enem kosu, brez vijakov, primerno za pokrove in ohišja.
Kotni nosilec 90° z montažnimi luknjami na obeh ploskvah. Poveže dve plošči pod pravim kotom. Če obremenitev doseže kilograme, na notranji strani dodaj trikotno ojačitveno rebro.
Standardni deli, ki jih najdeš skoraj v vsakem tiskalniku in jih za nekaj evrov kupiš v vsaki trgovini za tiskalnike ali železnini. Povej ime standarda in model se natančno prilega nanj.
Ležaj za rolko, 8 × 22 × 7 mm. Vrtavke, napenjalni koluti, jermenice na trenje.
5 × 16 × 5 in 4 × 13 × 5. Majhni ležaji, ki jih vidiš v kompletih za tiskalnike.
Krogelni ležaj z recirkulacijo na gladki palici 8 mm. Standardni del za linearno gibanje.
Kromirana jeklena palica, običajno 8 mm. Linearni ležaji drsijo po njej.
Čelna stran 42,3 mm, gred 5 mm. Montažne luknje na 31 mm kvadratu. Reci "nosilec NEMA 17" in luknje se poravnajo.
Prerez 20 × 20 mm z 6 mm T-utorom. Okostje večine okvirjev tiskalnikov.
Vodilo 12 mm z nosilcem MGN12H. Bolj togo in tišje od gibanja po gladki palici.
Kompresijska vzmet, 8 mm široka in 20 mm visoka. Rumene vzmeti pod ploščo pri večini pogostih tiskalnikov.
Deli, ki vrtenje motorja pretvorijo v premo gibanje, isti jermeni in vretena, kot jih dobiš v vsakem kompletu tiskalnika.
Nazobčan jermen s korakom 2 mm. Širina 6 mm je standardna, 9 mm za težje nosilce. Pomembna je dolžina zanke; odprt jermen se odreže na mero.
Ležaj s čelom z zobmi GT2. Obrne smer jermena, ne da bi se jermen drsal po kolesu.
Ležaj s prirobnico in gladko ploskvijo. Uporablja se tam, kjer zadnja stran jermena teče po kolesu.
Natisnjen blok z nazobčanim utorom, ki zgrabi GT2 jermen za njegove zobe. Zobce utora natisni z enakim korakom 2 mm kot jermen, stisni ga z dvema vijakoma M3.
Navojna palica za pomikanje matice gor in dol. Ima grob navoj, ki na vsak obrat premakne 8 mm, zato je za premikanje in ne za pritrjevanje.
Sklopna matica za navojno vreteno T8. Pritrjuje se na natisnjen nosilec s 22 mm prirobničnim vzorcem in pretvori vrtenje vretena v gibanje vozička. Različica proti zračnosti ima drugo matico na vzmeti za pozicioniranje brez zračnosti.
Poveže koračni motor z navojnim vretenom osi Z, na vsaki strani ena gred. Spiralno izrezane reže mu dovolijo rahlo upogibanje, tako da motor, ki ni povsem poravnan z vretenom, ne povzroči zatikanja ali tresenja pri tisku.
Nosilec ali ohišje za enega od teh delov je eden najpogostejših razlogov, da sploh kaj načrtuješ, pa naj nadgrajuješ svoj tiskalnik ali pospravljaš elektronski projekt v ohišje. Vsaka plošča ima stalen vzorec lukenj, ki ga UI ujame po imenu.
Natisnjen stebriček z luknjo za M3 termični vložek ali samorezni vijak. Navedi višino, vzorec lukenj in ali se glava pogrezne v ugrezno izvrtino.
Vzorec lukenj M2,5 58 × 49 mm. Reci "nosilec Pi 4" ali "nosilec Pi 3" (vzorca se razlikujeta).
Luknje M3 v vzorcu Arduino Mega. Nosi krmilne plošče Ramps 1.4, ki se uporabljajo v starejših sestavih tiskalnikov.
Vzorec lukenj M3 za BTT SKR Mini E3 ali MKS Gen-L. Navedi, katero ploščo in različico imaš; pritrdilne luknje so se med različicami premaknile.
40 × 40 × 10 mm. Luknje M3 na vzorcu 32 mm v kvadratu. Privzeto za hlajenje vročega konca.
Centrifugalni ventilator 50 × 50 × 15 mm. Dva nosilca M3 in pravokoten izhod. Privzeto za hlajenje kosa.
Omron D2F končno stikalo. Telo 6 × 12,8 mm, dve luknji M2, oddaljeni 9,5 mm. Uporablja se za začetno pozicioniranje osi X / Y / Z.
128 × 64 prikazovalnik tiskalnika z vrtljivim kodirnikom. Standardni izrez v plošči je približno 150 × 75 mm.
Najbolj priljubljen način za urejanje predala ali delovne mize. Posodice se vstavijo na mrežasto osnovno ploščo v stalnih kvadratih po 42 mm, tako da je vse poravnano in ostane na mestu. Na spletu obstaja na tisoče že narejenih posodic; povej, katero velikost potrebuješ.
Pladenj z vdolbinami s korakom 42 mm, ki primejo posneto nogo vsake posodice. Privij ga na dno predala in vsaka posodica ima svoje mesto.
Osnovni modul 42 × 42 × 21 mm, en kvadrat na mreži. Naročiš ga lahko votlega ali razdeljenega na predelke.
Deluje katerakoli pravokotna postavitev: 2 × 3, 4 × 1, 5 × 5. Povej UI, koliko kvadratov široko in globoko ter kako visoko; osnovna plošča ostane enaka.
Notranjost razdeli v mrežo predelkov. Štirje predelki v posodici 2 × 2 uredijo komplet vijakov in podložk.
Vrsta lukenj v postopno večjih velikostih, ena za vsak sveder, vsaka s prostorom za natisnjeno oznako. Vsak sveder dobi svoje mesto, namesto da ropota po škatli.
Posodica z okroglimi žepki, prilagojenimi steblom orodij. Konice izvijačev, rezkarji, šublerji: vsak ima svoj utor in se ne kotali naokoli.
Visoka posodica z globokimi okroglimi luknjami. Markerji, baterije AA, celice 18650, flomastri stojijo pokonci in nikoli ne padejo z mize.
Izberi velikosti, ki jih natisnjena plastika zares prenese. To so privzete izbire izkušenih mojstrov.
M5 je najmanjša velikost, ki zanesljivo prime natisnjeno plastiko. M6 za vsakdanje nosilce, M8 / M10 za nosilne spoje. M3 se pri prvem premočnem zategu uniči, zato ga preskoči, razen če uporabljaš termični vložek.
Medeninasti vložek se stopi v natisnjen vijačni stebriček in zagotovi navoj. Vijačni stebriček zasnuj z zunanjim premerom 8,5 mm za M5, 10 mm za M6. Tanjše stene ob taljenju vložka počijo.
Ležaji LM8UU, kromirana palica 8 mm. Celoten ekosistem predpostavlja to velikost: spojke, nosilci, navojna vretena se vsi poravnajo.
Poceni, v izobilju, sede v natisnjen 22 mm žep z 0,2 mm interferenčnim prileganjem. Delujeta tudi 624 / 625; pod 4 mm vrtine je krhko.
4 mm členek okoli 1,75 mm jeklenega zatiča (uporabiš lahko odrezek filamenta). Preverjena, pogosto uporabljena velikost. Manjši členki počijo; večji zapravljajo plastiko.
Aluminijasti profil 20 × 20 mm z 6 mm T-utorom. T-matice M5 zdrsnejo naravnost noter. 3030, če potrebuješ več togosti.
Korak 2 mm, širina 6 mm. Jermenice 16T ali 20T na gredi 5 mm. Vse, kar je težje od tiskalne glave, potrebuje širino 9 mm.
Glava 7 mm, skupaj 11 mm dolžine. Spojka na potisk in klik med dvema natisnjenima deloma. Pri lahkih spojih nadomesti vijak. Pod 5 mm glave postanejo lističi krhki; nad 10 mm gre že skoraj za vijak.
Dve vrsti modela, ki jih lahko zahtevaš, slike kot vhod, barve in teksture ter deli, ki se prilagodijo z drsnikom.
Dve vrsti geometrije. Parametrični del je zgrajen iz mer in ostane urejljiv; organski model je kiparjena mreža. Kaj zahtevaš, določi, katerega dobiš.
„Posodica višine 40 mm s pokrovom na navoj.“ Mere in Boolove operacije, natančne do milimetra in še vedno urejljive. Privzeta izbira, če ne zahtevaš organske oblike.
"Pasja glava." "Mali zmaj." Poimenuj bitje ali lik in namesto tega dobiš kiparjeno mrežo. Brez osnovnih oblik, brez vpisovanja mer.
"Zamašek za vino s pasjo glavo na vrhu." Vsaka polovica se zgradi ločeno, nato se združita. Parametrična polovica obdrži svoje drsnike.
Kiparjene oblike ne moreš nastavljati z drsniki, to gre samo pri parametričnih delih. Organsko obliko spremeniš tako, da znova zahtevaš, parametrično pa z nastavljanjem na mestu. Parametri so na strani 30.
Namesto odstavka besedila podaj sliko. Skica z merami postane parametrični del; fotografija motiva postane organski model.
Naloži risbo, z besedami pa napiši še vse, kar veš: mere, dele, tolerance. Iz tega nastanejo pravi parametri, ki ostanejo nastavljivi. Kar izpustiš, mora ugibati.
Naloži fotografijo svojega psa ali figurice in vseeno natančno povej, kaj želiš. Sama fotografija pusti preveč odprtega. Mreža bere obliko, ne merila, zato povej tudi velikost.
Površinska tekstura obstaja samo pri organskih modelih. Barva deluje pri obojih: kiparjena mreža sprejme teksture ali barvne segmente, parametrični del eno oznako na del.
„Zmaj z luskami.“ „Bezeg z lubjem.“ Drobne površinske podrobnosti, kot so luske, lubje in gube, so del samega modela, ki je v celoti obarvan.
„Zmaju pobarvaj krila rdeče in telo modro.“ Vsako območje postane samostojen del, pripravljen za tiskanje v več barvah.
Vsakemu delu lahko daš svojo barvo — tako na prvi pogled razločiš posamezne dele sestava, vsaka barva pa se natisne s svojim filamentom.
Parametri naredijo končan model nastavljiv: mero premakneš ali funkcijo preklopiš na mestu, brez celotnega ponovnega generiranja, zato so spremembe hitrejše in cenejše. Zahtevaj tiste, ki jih želiš, ostale predlaga GrandpaCAD. Dodaj jih, kadar boš del znova izdeloval v drugih velikostih.
"Naredi debelino stene v drsnik od 1 do 5 mm, začni pri 2." Uporabi za vsako številko z razponom.
"Naj vpišem ime za graviranje." Ena vrstica besedila: obeski za ključe, napisi, imenske ploščice.
"Naj napišem nekaj vrstic na zadnjo stran." Večje polje za več vrstic: posvetila, naslovi, daljše oznake.
"Daj mi potrditveno polje za dodajanje pokrova." Vzorec lukenj, pokrov ali logotip vklopiš in izklopiš. Ponovno generiranje ni potrebno.
"Naredi obliko spustni seznam: kocka, krogla ali valj." Uporabi, ko je odgovor eden izmed omejenega nabora.
"Nastavitve velikosti daj v skupino Mere, dekoracijo pa pod Slog." Dolge sezname parametrov ohrani pregledne.
Besede so postale model; zdaj model postane plastika. Filament, izvoz, rezanje in stroj, ki tali.
Vsak filament ima svojo prednost. Začni s PLA, nato izbiraj glede na to, kaj mora kos prenesti.
To so osnovni. Še cel kup jih je (svileni, matirani, z lesnim polnilom, takšni, ki svetijo v temi, celo s kovinskim polnilom), a jih redko potrebuješ.
Azurefilm, domača trgovina tukaj v Sloveniji. Ni sponzor, le radi jo imamo.
Model mora z zaslona v resnični svet. Nekaj navad poskrbi, da so deli natisljivi že v prvem poskusu.
3MF ohrani enote in barvo. STL je najmanjši skupni imenovalec, ki ga sprejme vsak rezalnik.
Izvoženo datoteko odpreš v rezalniku, kot so PrusaSlicer, Cura ali Bambu Studio. Ta model nareže na sloje in jih pošlje tiskalniku. Naslednje strani razložijo njegove besede.
Privzeto je ravna stran spodaj. Navoj, luknje in vgravirano besedilo naj bodo obrnjeni navzgor.
Posnetje previsov zmanjša kot na 45° in večina natisnjenih delov sploh ne potrebuje podpor.
Besede, ki jih uporablja rezalnik. Če jih poznaš, lahko del opišeš že z mislijo na korak tiskanja.
Debelina vsakega natisnjenega sloja. 0,2 mm je vsakdanja privzeta vrednost; 0,12 mm za podrobnosti, 0,28 mm za hitrost.
Lupina se ovija okoli vsakega sloja. Tri stene (~1,2 mm) so privzeta vrednost za trdnost.
Satasta polnitev v notranjosti. 20 % je za večino delov dovolj; 80 %+ za dele, ki nosijo težo.
Polni sloji, ki zaprejo kos. Štiri do pet slojev prepreči, da bi se polnilo videlo skozi.
Navpična črta, kjer se vsak sloj začne in konča. Skrij jo v zadnji kot z možnostjo "Poravnano" ali "Naključno".
Kar rezalnik doda okoli tvojega dela, da zahtevne oblike preživijo tiskanje, in kaj te vsak pomočnik stane.
Ploskev, ki se odmika od navpičnice. Nad 45° običajno potrebuje podporo; pod tem se tiska brez težav.
Ravna razpetina med dvema oporama, natisnjena v zraku. Do približno 10 mm se tiska čisto.
Podpora pod previsi, odstranjena po tiskanju. Drevesne podpore porabijo manj materiala kot mrežne.
Enoslojna obroba, spojena s kosom. Doda oprijem na podlago za visoke ali ozke tlorise.
Žrtveni osnovni sloji pod delom. Težja rešitev kot robni obroč; uporabi jo pri materialih, ki se krivijo.
Ohlapna zanka okoli dela, ki se ga ne dotika. Pred začetkom pravega tiska pripravi šobo.
Deli, ki talijo in potiskajo filament. Ima jih vsak tiskalnik; na ta imena naletiš, ko menjaš šobo, odmašiš zamašitev ali oblikuješ dodatek.
Ekstruder je motor z zobniki, ki potiska filament. Če sedi na tiskalni glavi, je to direktni pogon (večina sodobnih tiskalnikov, tudi Bambu Lab A1). Če je na okvirju in potiska skozi dolgo cevko, je to bowden.
Klasična oblika za doma sestavljene tiskalnike: navoj šobe M6 in vrat z utorom na hladilnem telesu. Natisnjeni nosilci objamejo 12 mm utor, namesto da bi se vijačili v vroči konec.
Medeninasta ali kaljena jeklena šoba; velikost ji določa odprtina. 0,4 mm je vsakdanja privzeta vrednost; 0,6 / 0,8 za hitrost, 0,25 za podrobnosti.
Fiting M6, ki prime 4 mm PTFE cev; sprostiš jo s pritiskom na obroček. Reci "push-fit M6". Pride prav tudi v lastnih izdelkih, na primer v škatli za suh filament.
Teflonska cev z zunanjim premerom 4 mm in notranjim 2 mm. Pri bowdnu povezuje ekstruder in vroči konec; pri direktnem pogonu še vedno vodi filament od koluta do tiskalne glave.
Ko sem bil otrok, mi je iz vsega, kar je bilo v delavnici, izdeloval stvari. Lesena bazuka. Vrtavka. Škatla, ki se je odpirala na poseben način. Nič od tega ni imelo navodil. Naredil jih je samo zato, ker sem ga prosil, ali ker ga je veselilo.
On je razlog, da rad ustvarjam stvari. On je razlog, da ta projekt obstaja.
Hvala, Franc.
Če ti je bilo to v pomoč
Posreduj to nekomu, ki šele začenja. Besednjak potuje dlje kot lekcija.
Povratne informacije in popravki: grandpacad.com/contact
Besedišče v tej knjižici je tisto, ki ga CAD-oblikovalci uporabljajo vsak dan. Vstavi ga v svoje prošnje in model bo že v prvem poskusu ostrejši.
Priročnik je brezplačen. Izdelek je tvoj.
